高松寿嗣 TAKAMATSU TOSHITSUGU

Toshitsugu Takamatsu je javnosti danes znan predvsem po tem, ker je bil učitelj današnjega poglavarja mednarodne Bujinkan Dojo organizacije, Dr. Masaaki Hatsumi-ja.

Rodil se je 10. marca 1887 v mestu Akashi, provinca Hyogo, kot Hisatsugu Takamatsu. Kasneje je svoje ime spremenil v Toshitsugu, kar se piše z istimi Kanji znaki, samo izgovarja se drugače. Njegov oče Yasaburo (poznan tudi kot Gishin) Takamatsu je bil lastnik tovarne vžigalic v mestu Kobe, njegova mati pa se je imenovala Fushi, in je bila ena od devetih žena, s katerimi je bil njegov oče v svojem življenju poročen. Zaradi tega sta za mladega Takamatsu-ja skrbela predvsem njegova babica in stari oče Toda Shinryuken Masamitsu.

Toda je imel kiropraktično ambulanto v Kobe-u in Budo Dojo, kjer je bil znan kot Soke Shinden Fudo ryu-a. Njegova družina je imela Samurai-ski rang, čeprav so bili njihovi predniki Ninje. To je bila seveda velika skrivnost, ki se je razvedela šele po Takamatsu-jevi smrti, kateri je bil zadnji iz družine Toda in naslednik svoje Ninja tradicije.

Mladi Takamatsu, ki so ga v mladosti klicali tudi Jutaro, je bil zelo plah in šibak deček in ker ga je njegov oče nameraval poslati v vojsko je menil, da bi bilo dobro, če bi ga najprej poslal trenirati Budo (borilne veščine), saj bi mu le te pomagale razviti samozavest in ga ojačale. Tako je pri svojih devetih letih v Dojo-u svojega starega očeta začel s treningom Shinden Fudo ryu-a, kamor je hodil vsak večer po šoli. Vendar ga tam eno leto sploh niso ničesar učili. Toda in njegovi učenci so ga metali po Dojo-u in kljub temu se je mladi Takamatsu vsak večer vrnil na trening. Po letu dni mu je bila pokazana prva tehnika in čeprav je bilo takrat v navadi, da z novinci delajo starejši učiteljevi učenci, je njega učil direktno Toda. Pri trinajstih letih je od svojega starega očeta že dobil Menkyo Kaiden (licenco o obvladovanju in dovoljenje poučevanja določene šole) Shinden Fudo ryu-a.

Po Shinden Fudo ryu, ga je Toda učil še Koto ryu, Gyokko ryu, Gyokushin ryu, Kumogakure ryu in pa Togakure ryu, vendar ga takrat Ninjutsu trening ni preveč zanimal. Nekako v istem času se je Takamatsu srečal s še enim učiteljem z imenom Mizuta Yoshitaru Tadafusa, ki pa je poučeval (Hon Tai) Takagi Yoshin ryu. Tudi z njim je Takamatsu redno treniral in pri sedemnajstih letih mu je Mizuta podelil Menkyo Kaiden te šole. V tistih časih je bila navada, da se je Menkyo Kaiden podelil tudi, če učenec še ni bil dovolj pripravljen, kar pa ga je vzpodbudilo k še močnejšem treningu. To se je imenovalo Sakizuke.

Pri Takamatsu-jevih sedemnajstih letih, se je v očetovi tovarni kot varnostnik zaposlil starec z imenom Ishitani Matsutaro Takekage, ki je bil znan po svojih borilnih veščinah po celi Japonski. Od njega se je imel tako Takamatsu priložnost učiti Kuki Happo Biken no jutsu-a. Učil se je tudi raznih oblik Ninjutsu-ja in pa Hon Tai Yoshin ryu, Gikan ryu in Shinden Muso ryu, katerih Soke je bil Ishitani.

Ko je bil Takamatsu star dvajset let je zapustil delo v očetovi tovarni in odšel na Kitajsko, kjer je hotel preizkusiti svoje veščine. Tja je odšel preko Koreje, kjer je srečal učitelja Kim Kei-mei-a in se učil od njega. Kasneje je obvladal osemnajst korejskih in kitajskih veščin. Po nekaj letih se je zaradi bolezni vrnil domov, kjer ga je ozdravil Yamabushi (gorski menih) vendar se je po ozdravitvi vrnil nazaj na kitajsko.

Na kitajskem je imel Takamatsu veliko priložnosti preizkusiti svoje veščine, saj je imel ogromno bojev na smrt od katerih se jih je kar nekaj resnično tudi končalo s smrtjo. Tam je dobil vzdevek Moku no Tora, kar pomeni Mongolski tiger. Zapisanih je imel devetnajst bojev, od tega jih je bilo dvanajst na smrt in sedem tekmovalnih. Vsi tisti boji na smrt so bili posledica izzivanja, ki so mu jih dajali drugi borilni mojstri, ko so slišali za njegov sloves. V enem od bojev je Takamatsu tudi izgubil svoje oko, ki ga je nadomestilo stekleno.

Da se je preživljal, je na kitajskem poučeval borilne veščine in imel celo več kot osemsto kitajskih, japonskih, ameriških in francoskih učencev tako, da je vsako noč poučeval kakšnih sedemdeset do osemdeset ljudi. To mu je prineslo kar precej denarja, saj se je za tiste čase, vrnil na japonsko z ogromno vsoto denarja. Postal je tudi predsednik Nippon Minkoku Seinen Botoku Kai-a (japonskega združenja borilnih veščin za mlade). Vse to se je dogajalo pred njegovim tridesetim letom.

Po desetih letih na kitajskem, se je leta 1919 Takamatsu vrnil na japonsko in odšel v Tendai samostan na goro Hiei blizu Kyota in postal menih. Kasneje je postal eden od predstojnikov tega samostana. S tem se je na nek način pokoril za vse grehe in napake, ki jih je počel v mladosti.

Poročen je bil z gospo Tane Takamatsu, ki se je rodila leta 1896 na področju z imenom Hirakata. Njen dekliški priimek je bil Uno. Zakonca Takamatsu nista imela potomcev, zato sta posvojila dve deklici. Tudi na japonskem je Takamatsu poučeval veliko učencev, čeprav je bil uradno znan kot mojster Ju Jutsu-a in Bo jutsu-a. Od vseh šol, katerih Soke je bil, je bil znan samo po Kukishinden ryu. Njegov prvotni Dojo se je imenoval Sukisha Dojo (prostor za ljudi, ki uživajo v treningu borilnih veščin) in v njem je treniral ljudi kot so Koba Koshiro, Sato Kimbei, Hanaoka Nangaku, Ueno Takashi, Takeuchi Kikakusai, Kimura Masaharu, Fukumoto, Akimoto Fumio in drugi. Zadnji med njimi je bil Dr. Masaaki Hatsumi, ki je postal njegov edini učenec zadnjih petnajst let in naslednik njegovih borilnih tradicij.

Hatsumi je začel svoj trening pri Takamatsu-ju v petdesetih letih. Nobenega od svojih prejšnjih učencev ni Takamatsu učil na tak način. Na njegovem treningu ni bilo nobenega razgibavanja ali ogrevanja. Čeprav po svojem osemdesetem letu Takamatsu ni več treniral, je še vedno skrbel za razvoj Hatsumi-ja. Leto dni pred svojo smrtjo mu je dejal, da ga je naučil vse kar je znal in da je s tem poplačal Toda Sensei-u, Ishitani Sensei-u in Mizuta Sensei-u za njihovo dobroto. Hatsumi je sicer že prej prejel naziv Soke, vendar je vseeno še vedno treniral s svojim učiteljem.

Toshitsugu Takamatsu je umrl drugega 2. aprila 1972, star 85 let. Pokopan je na Kumedra pokopališču blizu mesta Nara, kjer je nazadnje živel. Bil je velik mož in živ primer pravega borilnega umetnika. Bil je zadnji izmed pravih Ninja bojevnikov, ki so še izkusili pravo borbo. V Bujinkan-u smo lahko ponosni, da smo del tradicije, ki jo je prenesel ta velik mož.